Covid 19 sindrom kot  stresno-skriptni dejavnik

Namen članka (predavanja) je usmeriti pozornost mladega psihoterapevta-študenta k vprašanjem in pojavnosti transakcijske narave stresorjev s poudarkom na regresivna stanja anksioznosti in reaktivne depresije ter izpostaviti nekatere posebnosti , možne odgovore in vprašanja o implikacijah za ustrezen psihoterapevtsko tretmanski in socialno-preventiven odziv*.
Za začetek se zdi primerno vsaj okvirno zanačiti razumevanje stresnega dejavnika in vsaj do neke mere poenotiti njegovo dovolj sozvočno razumevanje ter nato nadaljevati diskusijo preko transakcijsko analitične in splošne psihoterapevtske diagnostike v njeno središče kar zadeva psihoterapevtovo tretmansko akcijo.
Splošna teorija stresa
V načelu so s stresorjem mišljeni tisti dejavniki, katerih učinkovanje presega trenutne homeostatične ego potenciale pacienta-osebe. Iz tretmanske perspektive naj zaenkrat ostane manj pomembno ali gre za pretežno izvorno exogene(zunanje) ali psihoendogene prevalentne intrapsihične dejavnike oziroma stresorje in neglede na simptomatske izhode delovanja stresorjev. Iz te perspektive sta postavljena v enak etiološki položaj denimo nepredvidena izguba službe ali notranja katexa arhaičnih stanj jaza. . V kolikor skript posameznika ali posameznice od njega zahteva da se smooznačuje kot: (nesrečnika, nesposobnika, neumnega, torej pacienta najdemo v prevladujoči minus-plus življenjski poziciji bomo diagnosticirali dodaten –tokrat individualni stresni dejavnik, ki mu ga ali ji povzroča njen Starš s svojimi skriptno programskimi vsebinami, najverjetneje v sodelovanju z fantazijskim Staršem1 v njegovem Otroku1 .
Mero začetne diagnostične vrednosti imajo lahko tudi nekatere klasifikacije stresa in njegovih vrst. Tako ga lahko delimo na

1. Izvornost (provenienco) : Zunanji in notranji
   Prvega lahko v grobem delimo na relacijskega in senzorno-motoričnega.
   Relacijska je kategorija stresorjev , ki preraste posameznikov ego potencial Odraslega v danih mu/ji odnosih in lahko rezultira v igre oziroma v zmanjšanja socialnega nadziranja le teh. Senzorno motorični pa je učinek stresnega dejavnika na čutila oziroma telo (denimo prometna nesreča, padec s poškodbami ipd. .. Stresorji povezani z preobremenitvijo nekaterih naših čutil, denimo sluha, vida, hrane, vode gibanja ali izražanja in jih zaznavamo kot neprijetnosti oziroma telesno neudobja ali bolečino.
   Intenzivnost (jakost), ki je rezultanta trajanja in vrste stresorja. Slednjo lahko delimo tudi situacijsko in kronično. Za prvo lahko najdemo primer v prometnih nesrečah, za drugo pa na primer trajne telesne poškodbe le te.
2. Trajanje lahko varira od nekaj minut do večletnega obdobja.
3. Vrsto: Finančni, starševski, partnerski, službeni ipd. .
4. Izoliran in kombiniran: Tako je na primer slaba razveza praviloma kombiniran stres, medtem, ko je na primer prevelik hrup v delovnem okolju relativno izoliran stresor.
5. Individualni in kolektivni stres
   S prvim mišljeno, da pri osebi prevladujejo stresni dejavniki in stresne reakcije, ki si delijo značilnosti majhnih ali zelo majhne družbene skupine. V njem običajno pride do večjega izraza posameznikova idiosinkratična** skriptna profilacija . Individualni stresorji lahko ali ne dosegajo nujno tudi hkrati splošne kriterije kolektivnosti. Praviloma jih, če so sami njihov del ali se nanašajo na katero družbeno ne-večinsko skupino uvrščamo med majhne ali le izjemoma srednje velike družbene skupine oziroma stopnjo kolektivnosti
   Izraziti primeri v to smer so suicidalne, psihotične ali preagresivne reakcije na stresorje..
   Stopnja kolektivnega značaja stresorjev, se spreminja oziroma raste s pojavom velikosti skupine (najmanj 3 ljudje v komunikacijskem-transakcijskem polju), do večjih skupinsko družbenih skupin, slojev, družbenih razredov, subkultur ali kultur in družbenih agregatov kot so na primer države in narodi, ali celo človeštvo v celoti.
   Izrazitejši primeri takšnih, človeštvu skupnih stresorjev, so danes nevarnosti vsesplošnega nuklearnega spopada in v določeni meri tudi pre-neodgovorno ravnanje z človekovim naravnim habitatom, resnejše epidemije, naraščanje družbene neenakosti ipd. . Za ilustracijo tovrstnih kolektivnih stresorjev imamo v zgodovini na voljo še vsaj dva – I. in II. Svetovno vojno, pa tudi nekatere pojave pandemij, ki so v zgodovini drastično nižale in znižale število tedanjega prebivalstva.
   Drugi oziroma individualni stresorji lahko ali ne dosegajo nujno tudi hkrati nekatere splošne kriterije kolektivnosti. Praviloma jih če kot sami njihov del ali se nanašajo na katero družbeno ne-večinsko skupino uvrščamo med majhne ali le izjemoma srednje velike družbene skupine oziroma stopnjo kolektivnosti.
   Primer kolektivnega stresorja:
   Morebitna napoved davčnega urada, da bi obdavčil samske moške in ženske med 30 in 50-im letom bi zadostovala kriteriju kolektivnega stresorja in seveda vzpostavila neko stopnjo prisotnost kolektivnega stresa med samskimi. Ker stopnja obdavčitve lahko vpliva na stroškovnih samskega tudi tako, da bi nebi mogel več ohraniti stanovanja bi tej podskupini v različni meri tovrstna davčna napoved lahko vzpostavila določeno stopnjo odzivnosti prizadetih z porastom intenzivnosti anksiozne simptomatike in deloma depresivne odzivnosti. Iz razumljivih finančnih razlogov bosta prizadeta lahko oklevala, morda še bolj kot prej da bi stopila k profesionalnem svetovalcu ali psihoterapevtu in preveril kaj mu je storiti na primer z nadležnimi motnjami spanja, v kronično (pre)utrujenostjo in prezaskrbljenostjo ipd.… .
   V kolikor skript posameznika ali posameznice od njega zahteva, da se samooznačuje kot: nesrečnika, nesposobnika, neumnega, torej pacienta najdemo v prevladujoči minus-plus samo-relacijski življenjski poziciji bomo diagnosticirali dodaten –tokrat individualni in obenem morda tudi idiosinkratični (le njej ki mu ga ali ji povzroča njen Starš s svojimi skriptno programskimi vsebinami, najverjetneje v sodelovanju z fantazijskim Staršem1 v njegovem Otroku . V koliko ima skriptno reagiranje psihosomatske simptome, ali gre za druge zdravstvene težave osebe govorimo o somatskih notranjih stresorjih.
   Slika 1 Relacijski stres v celotnem modelu osebnosti (Berne, 1961) Relacijski stres se prenaša preko izmenjav specifičnih vrst transakcij

Slika 2 Intrapsihični stresorji

Slika 3 Intrapsihična psihodinamika somatskih težav osebe
Povzetno učinkovanje stresorjev na homeostazo, tako psihično kot telesno, ki je prikazano v zgornji strukturni skici osebnosti, je lahko psihodinamično aktivirano z (pre) obilico ali povečano jakostjo zunanjih stresnih dejavnikov.

Slika 4

Zgornji model (Strukturalni model I. reda) prikazuje upad učinkovitosti Odraslih neopsihičnih funkcij za vstopom Starša in otroka

Dodatna pojasnila in viri
Anksioznost in (stresno) Reaktivna depresija
Anksioznost* in Reaktivna depresija** je vrsta stresno-skriptnega odzivna motnja na prevelik stres. Pogosta posledica delovanja stresorjev je anticipiran strah, ki je značilen za anksiozna stanja počutij in vedenj
Reaktivna depresija *** kot posledica delovanja stresorja oziroma posledica odziva na stresor oziroma travmo. Tako na primer se ameriški vojni veterani lahko delijo v tri skupine:
Tisti, ki se vrnejo v vsakdanje življenje brez večjih simptomov, tisti, ki s se vrnejo s simptomi in tisti, ki se zaradi akutne prizadetosti in neugodnih skriptnih elementov ne uspejo ponovno integrirati v življenjski vsakdan.

          * https://science.sciencemag.org/content/370/6522/eaay0214?rss=1

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1446810/

https://economics.mit.edu/files/18694

When assessing for GADdiagnosis , clinical professionals are looking for the following:

1. The presence of excessive anxiety and worry about a variety of topics, events, or activities. Worry occurs more often than not for at least 6 months and is clearly excessive.
2. The worry is experienced as very challenging to control. The worry in both adults and children may easily shift from one topic to another.
3. The anxiety and worry are accompanied with at least three of the following physical or cognitive symptoms (In children, only one of these symptoms is necessary for a diagnosis of GAD):
   3 of these symptoms is necessary for a diagnosis of GAD):
   • Edginess or restlessness
   • Tiring easily; more fatigued than usual
   • Impaired concentration or feeling as though the mind goes blank
   • Irritability (which may or may not be observable to others)
   • Increased muscle aches or soreness
   • Difficulty sleeping (due to trouble falling asleep or staying asleep, restlessness at night, or unsatisfying sleep)
   **** According to the Diagnostic and Statistical Manual of Mental Illness (DSM), reactive depression is an adjustment disorder triggered by a specific stressful event that involves depressed mood. This could be anything that changes or threatens to change someone’s everyday routine or expectations.

Martin Bertok
TSTA-Psihoterapevtskih aplikacij