Na podlagi 8. in 9. člena Zakona o društvih (Ur. list RS št. 64/11-uradno prečiščeno besedilo) je Ustanovni zbor Društva za izobraževanje in spremljanje za dosego avtonomije človeka Odstiranja, na svoji seji dne, 31.7.2015 sprejel naslednji

Statut društva

I. TEMELJNE DOLOČBE

1. člen
(področje delovanja društva)

Društvo za izobraževanje in spremljanje za dosego avtonomije človeka Odstiranja ( v nadaljevanju: društvo), je bilo ustanovljeno na ustanovnem zboru 31.7.2015. Za področje izobraževanja in spremljanja odraslih posameznikov, parov, družin, otrok in mladostnikov za dosego avtonomije z namenom širiti zavest in znanja o človeku, kompleksnosti njegovega delovanja, vključevanja v sodobno raznoliko družbo in kulturo, kot tudi preventivne dejavnosti na področju duševnega zdravja z nudenjem socialnega, izobraževalnega svetovanja, psihoterapevtskega dela s posamezniki, pari, družinami, otroki in mladostniki, skupinami, v povezovanju, sodelovanju različnih strokovnjakov, ki se želijo ukvarjati z dejavnostmi, ki so predmet društva ali so kakorkoli povezani s posameznimi področji dela in so pripravljeni sodelovati v društvu kot prostovoljci.

Je prostovoljno, samostojno, nevladno in neprofitno združenje posameznikov – strokovnjakov različnih smeri, ki delujejo na področju izobraževanja, svetovanja, spremljanja, razvoja in povezovanja odraslih posameznikov, parov, družin, otrok in mladostnikov, skupin za dosego avtonomije, duševnega zdravja.

Delovanje društva temelji na načelih enakopravnega in prostovoljnega združenja članov, enakih pogojih za včlanjevanje, enakopravnem odločanju oziroma soodločanju članov in na načelih javnosti dela.

V statutu uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, se uporabljajo kot nevtralni za moške in ženske.

 

2. člen
(ime, sedež in poslovni naslov društva)

 

Ime društva je: Društvo za izobraževanje in spremljanje za dosego avtonomije človeka Odstiranja

Skrajšano ime društva je:    Društvo Odstiranja

Sedež društva je:      Slovenj Gradec

 

3. člen
(žig društva)

Društvo v poslovanju uporablja svoj žig. Žig društva je pravokotne oblike, velikosti 40x40mm. Na njem je izpisano z malimi črkami polno ime Društvo za izobraževanje in spremljanje za dosego avtonomije človeka Odstiranja, v slovenskem jeziku in sedež društva.

 

II. NAMEN, CILJI IN DEJAVNOST DRUŠTVA

4. člen
(namen, cilji in dejavnost društva)

 

Namen društva je :

Izobraževanje in spremljanje odraslih posameznikov, parov, družin, otrok in mladostnikov za dosego avtonomije.

 

Cilji društva so:

  • Širiti zavest in znanja o človeku, kompleksnosti njegovega delovanja, vključevanja v sodobno raznoliko družbo in kulturo,

  • širiti zavest in znanja na področju duševnega zdravja z nudenjem socialnega, izobraževalnega svetovanja, psihoterapevtskega dela s posamezniki, pari, družinami, otroki in mladostniki, skupinami,

  • organizirati, izvajati, povezovati in sodelovati z/v različnih, strokovnih, volonterskih strokovnjaki ali/in tistimi ki se ukvarjajo z dejavnostmi, ki so predmet društva ali so kakorkoli povezani s posameznimi področji dela in so pripravljeni sodelovati za namene in cilje (naloge) društva.

 

Dejavnost oziroma naloge društva so:

Glavna nepridobitna dejavnost društva je izobraževanje, pomoč, podpora in spremljanje odraslih posameznikov, otrok in mladostnikov za ustvarjalno, nenasilno ter socialno in kulturno raznoliko in odgovorno življenje vključenosti v družbeno socialno sredino.

 

Ostale nepridobitne dejavnosti društva so:

  • izobraževanje in ozaveščanje ter razvijanje novih idej in izvajanje inovativnih dejavnosti v smeri samospoznavanja človeka in njegove umeščenosti v kompleksni in raznoliki družbi,

  • raziskovanje novih metod in oblik izobraževanja, poučevanja, spremljanja za dosego avtonomije posameznikov, skupin, svetovanja in psihoterapevtskega poglobljenega dela z odkrivanjem in analiziranjem spoznanj različnih družboslovnih disciplin (sociologija, filozofija, psihologija, antropologija, socialno delo, pedagogika..), kot različnih psihoterapevtskih modalitet (Transakcijska Analiza, Gestalt, Integrativna, Logoterapija, Trans personalna ipd.), za iskanje možnosti za tematsko povezovanje in uporabo teh spoznanj/znanj na področju odnosov med posamezniki, skupinami, kulturami…,

  • organiziranje, izvajanje strokovnih, vzgojno izobraževalnih, svetovalnih, psihoterapevtskih dejavnosti in storitev skozi različne oblike – svetovanje, mentorstvo, pogovori, predavanja, delavnice, seminarji, tabori, okrogle mize, strokovna srečanja, supervizije.., v skrbi za strokovni in osebnostni razvoj, kakovostno življenje, delo in avtonomijo posameznika v njegovi socialni sredini in širši družbi,

  • organiziranje in izvajanje dopolnitvenih dejavnosti že organiziranim javnim službam s področja socialnega varstva, šolstva, zdravstva, javne uprave v korist posameznikom, skupinam in v splošno javno korist,

  • strokovno načrtovanje aktivnosti in spremljanje rezultatov,

  • izvajanje fotografiranja in snemanja izobraževalnih dogodkov, ki jih organizira društvo in produkcijo promocijskih video in fotografskih materialov na področju dela društva,

  • podpora in vodenje posameznikov pri njihovi osebni rasti,

  • seznanjanje članov društva in javnosti o dejavnostih društva preko različnih medijev, z objavljanjem strokovnih člankov ter drugimi oblikami promocije in poročanja,

  • izdajanje knjig, brošur, prospektov tudi na zvočnih medijih, s tematiko vezano na glavno dejavnost društva,

  • izvajanje drugega založništva, izdajanje na internetu promocijskega materiala v povezavi z glavno dejavnostjo društva,

  • izvajanjem druge dejavnosti, skladne z namenom in cilji društva.

 

Člani društva pri svojih aktivnostih spoštujejo določila poklicnih etičnih kodeksov in določila kodeksov tistih organizacij, v katere se vključujejo pri izvajanju dejavnosti društva.

 

5. člen
(pogoji izvajanja pridobitne dejavnosti)

 

Društvo lahko opravlja tudi pridobitne dejavnosti, povezane z namenom in cilji društva, kot dopolnilne dejavnosti nepridobitni dejavnosti. Opravljajo se lahko le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev oziroma opravljanje nepridobitne dejavnosti društva. Pridobitne dejavnosti bo društvo opravljalo le v skladu s pogoji, ki jih za posamezno dejavnost določa zakon.:

P 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, od tega organiziranje izobraževalnih in izkustvenih delavnic, seminarjev, predavanj, usposabljanj in strokovnih predavanj, mentorstva, supervizije, vse v povezavi z osnovno nepridobitno dejavnostjo društva.

Q 86.909 Druge zdravstvene dejavnosti, od tega organiziranje psihoterapevtske obravnave in organiziranje svetovalnega dela s posamezniki, skupinami in družinami, v povezavi z osnovno dejavnostjo društva.

J 58.110 Izdajanje knjig, brošur, prospektov tudi na zvočnih medijih, od tega izdajateljske dejavnosti domače strokovne literature, prevodi tuje strokovne literature, v povezavi z osnovno dejavnostjo društva.

J 58.190 Drugo založništvo, od tega izdajanje, tudi na internetu, biltenov, člankov v revijah in časopisih, katalogov, fotografij, plakatov, reklamnega materiala in drugega tiskanega gradiva, v povezavi z osnovno dejavnostjo društva.

J 59.110 produkcija filmov, video filmov, televizijskih oddaj, vse v povezavi z osnovno dejavnostjo društva.

M 72.200 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistika, in sicer raziskovanje, odkrivanje in analiziranje različnih družboslovnih disciplin ter spoznanj, v povezavi z osnovno dejavnostjo društva.

M 74.200 fotografska dejavnost, od tega fotografiranje in snemanje izobraževalnih dogodkov v organizaciji društva v povezavi z osnovno dejavnostjo društva.

 

6. člen
(ciljno povezovanje)

 

Društvo se skladno z namenom in cilji svojega delovanja in zaradi lažjega doseganja svojih interesov lahko povezuje z drugimi društvi in zvezami v Sloveniji, Evropi ali po svetu.

Za doseganje namena in cilja društva lahko društvo ustanovi drugo pravno osebo.

7. člen
(javnost dela društva)

 

Delo društva in njegovih organov je javno. Obveščanje članov društva poteka preko sredstev javnega obveščanja, spletne strani in z vpogledom v zapisnike organov upravljanja društva.

Širšo javnost obvešča društvo o svojem delu tako, da organizira okrogle mize, tiskovne konference, na spletni strani, vabil zainteresiranih predstavnikov, ustanov, organizacij ter predstavnike sredstev javnega obveščanja.

Za zagotavljanje javnosti dela je pristojen in odgovoren predsednik društva.

 

III. ČLANSTVO

 

8. člen
(članstvo)

Člani društva so fizične osebe. Pravice člana po tem statutu temeljijo na plačani članarini tekočega leta ter poravnanih finančnih obveznostih do društva.

Društvo vodi zbirko osebnih podatkov članov za potrebe vodenje evidence članov in izvajanje dejavnosti društva, ki vsebuje ime in priimek člana društva in naslov njegovega bivališča ter kontaktne podatke, ki jih član sam navede (e-naslov, tel. št. ipd.). društvo lahko vodi evidenco tudi drugih osebnih podatkov v zvezi s profesionalno dejavnostjo oziroma zaposlitvijo in drugimi strokovnimi referencami člana, če član s tem soglaša.

Upravni odbor lahko odloči, da se članu, ki je nezaposlen, študent ali upokojenec, zniža ali oprosti plačilo letne članarine, pri čemer ohrani pravice iz prvega odstavka tega člena.

 

9. člen
(včlanitev)

Fizična oseba postane član društva, ko:

  • poda pristopno izjavo,

  • poda izjavo, da sprejema statut in etični kodeks društva,

  • plača letno članarino.

 

Po včlanitvi se člana vpiše v evidenco članov, obvešča o vseh društvenih dejavnostih ter omogoči uporabo članskega dela spletne strani društva.

 

10. člen
(pravice članov društva)

Pravice članov so naslednje:

  • da uživajo pravice in ugodnosti, ki jih društvo nudi svojim članom,

  • da sodelujejo pri dejavnostih društva,

  • da volijo in so voljeni v organe društva in zveze društev,

  • da so seznanjeni s programom in poslovanjem društva ter njegovim finančno materialnim poslovanjem,

  • da se lahko pritoži zoper odločitve organov društva.

 

11. člen
(dolžnosti članov društva)

Dolžnosti članov so naslednje:

  • da sodelujejo pri uresničevanju ciljev in nalog društva, skladno s svojimi željami in zmožnostmi,

  • da delujejo skladno s statutom in drugimi akti društva,

  • gospodarno in skrbno ravnajo z imetjem društva,

  • da plačajo članarino in ostale finančne obveznosti.

 

Pravice in dolžnosti članov društva so častne. Člani društva za svoje delo in aktivnosti praviloma ne prejemajo plačil. Upravni odbor društva lahko določi, da se posamezne naloge članov društva, ki so za društvo stalnega ali izjemnega pomena, honorirajo.

 

12. člen
(prenehanje članstva)

Status člana preneha v naslednjih primerih:

  • s prostovoljnim izstopom na podlagi pisne izjave člana društva in poravnavi svojih morebitnih obveznosti,

  • s črtanjem, ko član do konca koledarskega leta ne plača članarine za tekoče leto,

  • s smrtjo člana,

  • s prenehanjem delovanja društva.

 

IV. UPRAVLJANJE IN ZASTOPANJE DRUŠTVA

 

13.člen
(upravljanje z društvom)

 

Vsak član upravlja društvo neposredno na zboru članov ali kot član organa, posredno pa v sodelovanju z zastopnikom in izvoljenimi predstavniki v organih društva.

 

14. člen
(organi društva)

Kolektivni organi društva so:

Zbor članov, upravni odbor, nadzorni odbor in častno razsodišče.

Članstvo v upravnem in nadzornem odboru se izključuje.

Predsednika in člane organov izvolijo člani društva na zboru članov društva.

Mandat organov društva je štiri leta. Člani organov so lahko ponovno izvoljeni za naslednje mandatno obdobje.

Za izvajanje posameznih nalog društva zbor članov in upravni odbor ustanovita sekcije, komisije in skupine.

Če ima društvo manj kot petnajst članov, opravljajo vsi člani naloge kolektivnih organov društva.

Organi društva so za svoje delo odgovorni zboru članov.

 

Funkcionarji društva so:

Predsednik društva.

Sekretar društva.

Blagajnik društva.

15. člen
(pristojnosti zbora članov)

Zbor članov je najvišji organ društva, ki ga sestavljajo vsi člani društva. Vsak član ima en glas.

Zbor članov je lahko reden ali izreden.

Izreden zbor članov se skliče po potrebi. Skliče ga upravni odbor na svojo pobudo, na zahtevo nadzornega odbora, ali na zahtevo desetih članov društva.

 

Upravni odbor je dolžan sklicati izreden zbor članov najkasneje v roku enega meseca po tem, ko je prejel pisno zahtevo pooblaščenih predlagateljev. Če upravni odbor v navedenem roku ne skliče izredne seje, jo lahko skliče predlagatelj sam.

Izredna seja zbora članov sklepa samo o zadevi, za katero je bila sklicana. Sklicatelj mora predložiti dnevni red in delovno gradivo.

 

Reden ali izreden zbor članov lahko razreši katerikoli organ društva pred potekom mandata, če ta ne dela v skladu s Statutom in veljavnimi predpisi s področja delovanja društva. Sklicuje se najmanj 15 dni pred dnem, ki je določen za zbor članov s pisnim vabilom člana društva.

 

Zbor članov je sklepčen, če je prisotna vsaj polovica članov. Če zbor članov ni sklepčen, se zbor odloži za trideset (30)minut. Po preteku tega časa je zbor članov sklepčen, če se ugotovi, da so bili vabljeni vsi člani in je prisotna najmanj tretjina članov.

Zbor članov sprejema sklepe z večino glasov prisotnih članov. Kakšno bo glasovanje- tajno ali javno- odloči zbor članov z javnim glasovanjem.

 

Zbor članov odpre predsednik društva in jo vodi do izvolitve delovnega predsedstva. Zbor članov izvoli še zapisnikarja in dva overovitelja zapisnika, po potrebi tudi druge delovne organe. O poteku zbora članov se vodi zapisnik, ki ga piše zapisnikar, podpišejo pa ga delovni predsednik, zapisnikar in dva overovitelja zapisnika.

 

Reden zbor članov skliče upravni odbor najmanj enkrat letno.

 

Pristojnosti zbora članov društva so:

  • sprejema dnevni red zbora članov,

  • sprejema statut ter spremembe in dopolnitve statuta društva in etičnega kodeksa društva,

  • odloča o prenehanju in statusnih spremembah društva,

  • odločanje o spremembah višine letne članarine,

  • voli in razrešuje organe društva: predsednik, upravni in nadzorni odbor, častno razsodišče,

  • sprejema letno poročilo o delu, ki vsebuje poročilo o vsebinski in finančni realizaciji programa dela,

  • sprejema letni program dela društva, v katerem se opredeli program aktivnosti in finančni načrt za izvedbo,

  • sprejema odločitve o nakupu in prodaji nepremičnin,

  • odloča o pritožbah članov društva proti sklepom predsednika, upravnega in nadzornega odbora, častnega razsodišča, odloča o sedežu društva,

  • odloča o drugih za društvo pomembnih zadevah v skladu z nameni in cilji.

 

16. člen
(upravni odbor)

 

Upravni odbor društva je izvršilni organ društva, ki opravlja organizacijska, strokovno tehnična in administrativna dela v skladu z veljavno zakonodajo, akti društva, programom dela društva ter sprejetimi sklepi društva.

 

Upravni odbor šteje pet članov.

Upravni odbor je sklepčen, ko je na seji prisotnih večina članov. Sprejeti so tisti sklepi, za katere je glasovala večina prisotnih članov upravnega odbora.

 

Upravni odbor:

  • skrbi za uresničevanje programa dela društva,

  • pripravlja predloge aktov, dokumentov in predloge sklepov za sprejemanje na zboru članov društva,

  • koordinira delo organov društva,

  • upravlja finančno-materialno poslovanje in premoženje društva,

  • odloča o poslovnem naslovu društva,

  • določa računovodjo,

  • odloča o celostni grafični podobi društva,

  • odloča o pogodbah o zaposlitvi in zaključnem računu društva,

  • imenuje in razrešuje sekretarja, ki vodi operativno delo organov društva ter upravlja s člansko evidenco,

  • imenuje in razrešuje komisije ali delovne skupine upravnega odbora,

  • opravlja druge naloge, določene s tem statutom in akti ter poslovnimi dokumenti društva,

  • odloča o nakupu in prodaji premičnin,

  • sklepa o podelitvi nagrad in priznanj društva.

 

Upravni odbor odloča na sejah, ki jih skliče in vodi predsednik društva najmanj enkrat letno. Seje so lahko sedeče ali dopisne. Upravni odbor lahko s svojim poslovnikom uredi način dela. Na sejah upravnega odbora so lahko prisotni tudi drugi člani drugih organov društva oziroma člani društva, ne morejo pa na teh sejah odločati. O društvenih dejavnostih, upravni odbor sproti obvešča člane društva po elektronski poti oziroma preko spletne strani društva, dostopne članom.

 

Če predsednik meni, da je posamezni sklep upravnega odbora v nasprotju z namenom, cilji ali interesi društva, lahko zadrži izvršitev takega sklepa. O takšni zadevi se mora nadzorni odbor odločiti v roku 30 dni. V kolikor se nadzorni odbor odloči, da je izvršitev sklepa upravičena, lahko odredi izvršitev sklepa, predsednik pa je v takšnem primeru razrešen odgovornosti za to dejanje.

 

17. člen
(nadzorni odbor )

 

Nadzorni odbor je sestavljen iz predsednika in dveh članov. Člani nadzornega odbora imajo pravico sodelovati pri delu vseh organov društva. Nadzorni odbor je odgovoren zboru članov. Nadzorni odbor ima predsednika in dva člana, ki jih izvoli zbor članov za mandatno obdobje štirih let. Predsednik sklicuje in vodi seje ter predlaga dnevni red. Sklepi nadzornega odbora so veljavni, če zanj glasujeta dva člana.

Nadzorni odbor je sklepčen če so na seji prisotni vsi trije člani.

Nadzorni odbor spremlja izvajanje sklepov zbora članov in organov društva, nadzira upravljanje finančnih in materialnih sredstev društva ter o delu sproti seznanja upravni odbor in poroča na letnem zboru članov društva.

Nadzorni odbor sprejema pritožbe članov in odloči o načinu obravnave in razreševanja pritožb.

 

18. člen
(častno razsodišče)

 

Častno razsodišče je sestavljeno iz treh rednih in dveh nadomestnih članov, ki jih izvoli zbor članov za dobo štirih let. Predsednika izvolijo člani častnega razsodišča izmed sebe. Veljavno sklepa v senatu treh članov. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina članov.

Član častnega razsodišča lahko opravlja funkcijo največ dva mandata zapored.

 

Častno razsodišče odloča o sporih med člani na zahtevo prizadetih ali na zahtevo upravnega odbora. Glasovanje je tajno. Razsodišče mora svoje odločitve o prevzemu obravnavane pritožbe v obravnavo, sporočiti pisno v 15-ih dneh vlagatelju zahteve.

 

Pritožba na odločitev častnega razsodišča mora biti podana v roku 15 dni od prejema sklepa.

Zbor članov mora o pritožbi odločiti v roku treh mesecev od prejema pritožbe, sicer se šteje, da je pritožba zavrnjena.

 

19. člen
(predsednik društva)

 

Predsednik društva samostojno zastopa, vodi in predstavlja društvo doma in v tujini z vsemi, neomejenimi pooblastili v društvenih, poslovnih in pravnih dejavnostih.

Predsednik usklajuje priprave gradiv, sklicuje seje zbora članov in upravnega odbora, odreja izvajanje finančnega načrta ter je odgovoren za zakonitost sprejetih aktov in delovanje društva.

Predsednika neposredno voli in izvoli zbor članov, z večino vseh oddanih glasov, za mandatno obdobje štirih let. Predsednik je za svoje delo odgovoren zboru članov in upravnemu odboru.

Predsednik društva je hkrati predsednik upravnega odbora društva.

V času upravičene odsotnosti predsednika društva, lahko pooblasti enega izmed članov upravnega odbora, da namesto njega opravlja predsedniške naloge, in sicer z istimi pooblastili in odgovornostjo kot predsednik društva.

 

20. člen
(sekretar društva)

 

Vodi administrativno poslovanje,

Vodi knjigo članstva in hrani akte društva,

Za svoje delo odgovarja zboru članov,

Sekretar društva je izvoljen za mandat štirih let,

Opravlja druge naloge po odredbi predsednika društva.

 

21. člen
(blagajnik društva)

Vodi blagajno društva,

Izvršuje gotovinska izplačila,

Poravnava finančne obveznosti društva,

Za svoje delo odgovarja zboru članov,

Blagajnik društva je izvoljen za mandat štirih let,

Opravlja druge naloge po odredbi predsednika društva.

 

22. člen
(volitve članov organov društva)

 

Člane organov društva se voli na zboru članov društva za mandatno obdobje štirih let. Za posamezno funkcijo oziroma člana organa je izvoljen tisti kandidat, ki dobi večino glasov na volitvah zbora članov društva.

Mandat organov novega sklica se prične, ko preneha tekoči mandat organom oziroma članov organa tekočega sklica.

 

23. člen
(predčasno prenehanje mandata članom organom društva)

 

Predsedniku, članom upravnega in nadzornega odbora lahko predčasno preneha mandat:

  • če sam odstopi iz organa oziroma iz članstva društva z datumom podane pisne odstopne izjave,

  • z razrešitvijo z dnem, ko sklep o razrešitvi člana postane dokončen,

  • zaradi smrti z dnem, ko je oseba dejansko preminila,

  • s prenehanjem delovanja društva z dnem, ko odločba o prenehanju društva postane dokončna.

 

Člana organa lahko zbor članov društva razreši pred iztekom mandata, če ta s svojo nedejavnostjo, nezmožnostjo, nezakonitim ali neodgovornim ravnanjem bistveno ovira delo organa društva.

 

V. MATERIALNO FINANČNO POSLOVANJE

 

24. člen
(nadomestilo za opravljeno delo člana)

 

Pravice in dolžnosti članov društva so častne. Le za izjemne zasluge, dosežke in požrtvovalnost, ki jih član društva pokaže pri svojem delu, lahko upravni odbor društva takemu članu s sklepom prizna ustrezno nadomestilo.

 

25. člen
(zagotavljanje delovanja društva)

 

Društvo lahko za opravljanje administrativnih, finančnih, strokovnih in drugih opravil, ki so za delovanje društva nujno potrebne, zaposli delavca v skladu s predpisi ali naroči storitev na prostem trgu pri najustreznejšem ponudniku.

Upravni odbor društva odloči o potrebni obliki in trajanju delovnega razmerja, delovni nalogi, odgovornosti in nagrajevanju na predlog predsednika društva. Pogodbo o zaposlitvi se lahko sklene le s članom društva.

 

26. člen
(finančno materialno poslovanje)

Materialno in finančno poslovanje se vodi v skladu s predpisi, računovodskimi standardi za društva in sklepi organov društva.

Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno. Vsaka delitev premoženja društva med člane je nična.

S premoženjem društva upravlja upravni odbor. Nepremičnine se lahko kupijo ali odtujijo le na podlagi sklepa zbora članov društva.

 

Društvo lahko pridobiva sredstva za svojo dejavnost:

  • s članarino,

  • sredstva, pridobljena preko javnih razpisov za izvajanje programov in projektov, financiranih iz proračunskih in drugih javnih virov,

  • dotacije in donacije,

  • prostovoljni prispevki, darila in volila,

  • sponzorska sredstva,

  • dohodki iz lastnih dejavnosti za namene društva (npr. izobraževanja, usposabljanja),

  • dohodki iz prodaje strokovne literature,

  • drugi dohodki iz dejavnosti, ki so skladne z nameni društva.

 

Odhodki društva so plačila materialnih stroškov in stroškov dela iz naslova opravljenih storitev v zvezi z poslovnimi, finančnimi, računovodskimi in pravnimi obveznostmi in dejavnostmi, s katerimi društvo uresničuje svoj namen.

 

VI. NAČIN SPREJEMANJA SPREMEMB IN DOPOLNITEV TEMELJNEGA AKTA

 

27. člen
(spremembe in dopolnitve temeljnega akta)

 

Spremembe in dopolnitve temeljnega akta ter določitev o prenehanju društva se sklepajo ob prisotnosti minimalno 2/3 članov. Sklepi so veljavno sprejeti, če je zanje glasovala večina prisotnih članov.

 

Predsednik je dolžan o spremembah statuta v 30 dneh obvestiti pristojni organ.

V primeru, da so člani le trije, morajo biti veljavni sklepi soglasno sprejeti.

 

VII. NAČIN PRENEHANJA DRUŠTVA

28. člen
(prenehanje društva)

 

Društvo lahko preneha po volji članov ali po samem zakonu. Sklep je veljaven, če zanj glasuje več kot polovica vseh članov.

Če društvo preneha po volji članov na osnovi veljavno sprejetega sklepa na zboru članov , mora predsednik društva najkasneje v roku 30 dni o tem obvestiti pristojni organ in zahtevati izbris društva iz registra društev.

V primeru, da zbor članov društva ni sprejel drugačnega sklepa ob prenehanju društva, se po poravnavi vseh obveznosti, prenese premoženje bližnjemu društvu, ki se ukvarja z enako ali podobno aktivnostjo. Proračunska sredstva se vrnejo proračunu.

 

VIII. PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

29. člen
(akti društva)

 

Društvo ima naslednje akte:

  • ustanovni akt,

  • statut društva,

  • druge akte.

30. člen

 

O zadevah, ki niso urejene s tem statutom, se uporabljajo neposredno določila zakona o društvih in ostali predpisi, ki urejajo delo društev, ali se nanašajo na delo društev.

Statut Društva za izobraževanje in spremljanje za dosego avtonomije človeka Odstiranja,

je sprejel zbor članov tega društva na ustanovnem zboru dne, 31.7. 2015 in prične veljati z dnem njegovega vpisa v register društev pri pristojnem upravnem organu.

 

 

Predsednik društva

Irena Fras

Slovenj Gradec, 31.7.2015

Povezava do statuta v PDF obliki lahko najdete tukaj