ŽALOST

Žalost je eno od štirih osnovnih avetntičnih čustev; aktivira se v raznolikih procesih žalovanja. Navezuje se na izgubo nekoga ali nečesa, na kar je bila oseba navezana oz. je bilo to zanjo pomembno. Žalost v procesu žalovanja pomaga, da se soočimo z izgubo in da ‘se naredi prostor’ za nove navezave.

Hkrati pa je žalost lahko tudi reketno (ali sekundarno) čustvo, ki nadomešča avtentično čustvovanje in je bilo razvito v otroštvu v ‘ekonomiji strouka’, le tej pa služi tudi v sedanjosti.

V celostnem modelu avtentično čustvo žalosti izhaja iz Ot v integriranem O1 (Ot v O1). Je skladno z življenjsko situacijo, dogajanjem okoli le te ali doživljanjem posameznika v odnosu do situacije. Posameznik iz Ot v O1 zaznava žalost; v S v O1 se zaveda vrednote oz. izgube; O2 v O1 pa razume intrapsihočno ter ekstrapsihočno dogajanje in posameznika usmerja k temu, da zmore poskrbeti za svoje potrebe (na OK način, na OK mestu, na OK prostoru, )

Reketna žalost izhaja iz Ot1 v celostnem modelu. V Ot1 so v času aktiviranja reketne žalosti aktivna vsa 3 podstanja tega egostanja, in sicer: v Ot2 v Ot1 se zbudi čustvo in -predvsem-nezaveden spomin; v O v Ot1 je ‘otrok’ povezal dogajanje v sedanjosti s preteklimi izkustvi; v S v Ot1 pa se aktivira vrednostna pozicija do čustvovanja (lahko si žalosten/na, ne smeš se jeziti, če boš jokal/a, bodo drugi bolj sočutni do tebe…).

Z uporabo funkcionalnega modela v avtentični žalosti nastopa svobodni Ot, ki naslavlja negujočega S (oboje izhaja iz OK dela osebnosti). V reketni žalosti se nahaja žalost v prilagojenem Ot, ki se je preadaptiral na osnovi zgodnjih izkušenj s pomembnimi drugimi. Problem reketne žalosti (kot tudi ostalih reketnih čustev) je, da ima izterjevalski značaj in da od sebe ali drugih »pričakuje« skriptni odziv, ki potrjuje ne-ok življenjsko pozicijo posameznika. Problem žalosti kot reketnega čustva je v tem, da reketno čustvo žalosti posamezniku ne zagotavlja ustreznih informacij – kaj se dogaja z njim, kaj potrebuje – posameznika ne vodi, da usmerja svoja čutenja/izražanja/ravnanja v efektivno smer ali reševanje problema. Reketna žalost namesto tega deluje samoohranjujoče in vzdržujejo žalostno naravnanost (tesnobo, depresijo…). V funkcionalnem modelu potemtakem tudi nagovarja druge, da z njim/njo ravnajo skladno s skriptom posameznika (potrjujejo položaj žrtve, preganjalca, reševalca v igrah…).

Nives Košir Maček, Specializantka Transakcijsko Analitične Psihoterapije

Literatura:

– E. Berne: Transakcijska analiza v psihoterapiji

– T. Tilney: Dictionary of Transactional Analysis

– M. Widdowson: Transactional Analysis fo Depresion

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.