Posebna je vez, ki nas hčerke in matere veže prek skupne biologije in skupnega izkustva, lahko krepi naše zmožnosti, da se ljubimo in da spoštujemo, da podpiramo druga drugo in da se druga od druge učimo, pri tem pa cenimo tako svoje podobnosti kot svoje različnosti.
Tako si lahko vzajemno polnimo in bogatimo življenje.
Uravnavanje razmerja mati hči na način, da cenimo, kar je v njem dobrega, da spreminjamo, kar je v njem treba spremeniti, in da sprejemamo, česar se spremeniti ne da, nam utegne zagotoviti, da bomo premagali upanje, ne pa da ga nimamo, da bo naša prihodnost bogata, ne pa da bi samo ponavljali preteklost, da bomo vedeli, da nekaj veljamo, da smo ljubljivi in ljubeči, ne pa da nismo in ne moremo biti nič od tega.
