Akti društva

VELJAVNOST KODEKSA

Etični kodeks Društva Odstiranja  je zavezujoč temeljni dokument za vse člane Društva Odstiranja. Ureja in spoštuje profesionalno naravnanost in odgovornost v ravnanju, odnosu do uporabnikov, klientov, kot tudi vseh članov in  kolegov znotraj Društva Odstiranja in širšega družbenega okolja. Med člane, kolege Društva Odstiranja spadajo vse kategorije članstva kot vsi drugi, ki sodelujejo pri načrtovanju, izvajanju dejavnosti Društva Odstiranja. Kodeks etike in profesionalnega ravnanja vsebuje vsa temeljna načela delovanja društva in odraža poslanstvo vseh članov društva za odprtost, dopolnjevanje, raziskovanje in oblikovanje dobre prakse, etičnega vedenja, kot tudi prepoznavanje neetičnega vedenja in neprofesionalnega delovanja. Kodeks Etike in profesionalnega delovanja Društva Odstiranja uporablja moško slovnično obliko, in sicer kot nevtralno obliko osebe moškega in ženskega spola.

 

ETIČNOST

Društvo Odstiranja se pri svojem delu ravna po načelih etike ( disciplina, ki jasno razloži osnovne vrednote, ki usmerjajo razmišljanje in vedenje ljudi), profesionalnega ravnanja, da uporabnike, kliente in sebe, zaščiti, zavaruje pred neprofesionalnim in neetičnim ravnanjem. Svoje delovanje razmejimo od ideoloških, osebnih in institucionalnih vplivov ter interesov, ki bi utegnili ovirati strokovno presojo o tem ali s svojim delovanjem dejansko pomagajo uporabniku, klientu ali zgolj zastopajo interese, ki niso v skladu z načeli strokovne pomoči.

 

NAMEN KODEKSA

Kodeks etike in profesionalnega delovanja Društva Odstiranja je namenjen zaščiti, varovanju kot informiranju uporabnikov, klientov,  ki koristijo ali se zanimajo za klinične storitve  društva, kot tudi referenčni okvir in jasna merila članom, kolegom in izvajalcem klinične  dejavnosti, o lastnem osebnem in profesionalnem vedenju, da delujejo v dobrobit uporabnikom, klientom vključenih v profesionalne odnose. Presojo in zagotovitev ustreznega postopka etičnosti ravnanja opravlja Častno razsodišče Društva Odstiranja, na osnovi Pravilnika o delovanju Častnega razsodišča. Le ta se pri svojem delu lahko opre na različne vire in pri presoji upošteva druga pomembna dejstva.

 

TEMELJNE VREDNOTE

Vrednota pomeni to, kar je osnovno za človeško bitje, kar podpira osebni razvoj in samo izpolnitev sebe in drugih. Vrednote sovpadajo s človekovimi pravicami in so zajamčene z Ustavo in zakoni Republike Slovenije ter v vseh mednarodnih dokumentih s področja človekovih pravic. Pomembne temeljne vrednote, ki jih soustvarjamo v etičnem in profesionalnem odnosu nudijo referenčni okvir za ozaveščanje člana o njegovem lastnem osebnem in profesionalnem vedenju z namenom delovati  v  dobro uporabnika, klienta v smislu podpore, omogočanja osebne rasti, samostojnosti, prevzemanja odgovornosti za svoje odločitve lastnega življenja in vključevanja v medsebojne odnose njim pomembnim ljudem in širše družbene skupnosti.

 

ODNOS MED UPORABNIKOM,  KLIENTOM in SVETOVALCEM, TERAPEVTOM

  • Spoštujemo uporabnikovo, klientovo starost, zdravstveno stanje, spol, spolno usmeritev, kot etnično in versko pripadnost, kulturno in družbeno vključenost, pripadnost in vse druge vidike pomembnosti njegovega življenja ter upoštevamo pozitivne dejavnike njihovega referenčnega okvirja.
  • Razvijamo dobre, korektne in iskrene medčloveške odnose, ki so podlaga za profesionalno delo in sodelovanje med svetovalci, terapevti in uporabniki, klienti. Svetovalec, terapevt pri svojem delu upošteva pomen dobrega svetovalnega, terapevtskega odnosa za uspeh terapije in se zaveda moči in vpliva ter odgovornosti skrbi za terapevtski odnos. Delovanje v skladu s tem razumevanjem ne sme uporabnika, klienta finančno, čustveno ali seksualno izkoriščati za lastne interese.  V ta namen svetovalec, terapevt redno skupaj z uporabnikom, klientom evalvira sprejete vstopne dogovore in napredek v svetovalnem, terapevtskem procesu.
  • Svetovalno in terapevtsko delo je združljivo z izvajanjem posegov v medsebojna pravna razmerja samo v primeru zagotavljanja koristi otrok ali obravnav žrtev nasilja in v drugih primerih, kjer se tako zagotovi najvišja korist za uporabnika, klienta.
  • V primerih medsebojne nezdružljivosti vlog svetovalec, terapevt, kadar pride do takega konflikta interesov, je svetovalec, terapevt dolžan, da uporabnika, klienta na to  predhodno seznani, opozori in skupaj z njim razčisti  morebitne ukrepe in posledice.
  • Sprejeti odločitev o vstopu / izstopu, zaključku svetovanja, terapije je skupna odgovornost svetovalca, terapevta in uporabnika, klienta. Uporabnik, klient mora imeti / biti od vsegazačetka vključitve v svetovanje, terapijo in v vseh kasnejših fazah seznanjen, obveščen o možnostih in omejitvah pričakovanega svetovanja, terapije, kakšna je njegova vloga pri tem, ter mora soglašati z vsemi postopki in metodami dela.
  • Svetovalec, terapevt ob profesionalni presoji ob izstopu iz procesa svetovanja, terapije, omogoči izstop, prenehanje na način, ki omogoča zaključek ob spoštovanju uporabnikove, klientove avtonomije.

 

ZAUPNOST IN VARNOST

  • Vse pogovore med svetovalcem, terapevtom in uporabnikom, klientom obravnavamo kot zaupne. Uporabnika, klienta pred vstopom v svetovalni, terapevtski proces seznanimo (kot del dogovora), da lahko svetovalec, terapevt v izjemnih okoliščinah, ko je svetovanec, klient nevaren sebi ali drugim, dogovor o zaupnosti izjemoma omeji.
  • V primeru svetovalčevega, terapevtovega dvoma glede meja zaupnosti, je le ta dolžan poiskati supervizijo, da zaščiti sebe in uporabnika, klienta.
  • V primeru da svetovalec, terapevt potrebuje določene informacije, ki jih je pridobil pri delu z uporabnikom, klientom za uporabo pri predavanjih, raziskavah ali publikacijah, mora pridobiti uporabnikovo, klientovo soglasje, privolitev in zagotoviti njegovo anonimnost. Uporabnik, klient mora biti obveščen, da lahko soglasje, privolitev na uporabo informacij o njem, kadar koli prekliče.
  • Svetovalec, terapevt deluje v okolju, v katerem zagotavlja zasebnost in varnost zase in uporabnika, klienta.
  • Načelo zaupnosti odnosa med svetovalcem, terapevtom in uporabnikom, klientom traja tudi po zaključku procesa svetovanja, terapije.
  • V primeru, da se pri uporabniku, klientu v procesu svetovanja, terapije zazna zdravstvena težava, svetovalec, terapevt uporabnika, klienta napoti k njegovemu lečečemu zdravniku ali drugi usposobljeni osebi. Predhodno pridobimo uporabnikovo, klientovo soglasje, privolitev, razen v primeru močnejših etičnih ali pravnih utemeljitev.
  • Za primer nepredvidene svetovalčeve, terapevtove opravilne nesposobnosti ali smrti, moramo predvideti in poskrbeti za uporabnike , kliente. Poskrbeti moramo tudi za ustrezno obravnavo zaupnih zapisov, avdio ali video posnetkov.4
  • Poskrbimo vse, kar je v naši moči, da zavarujemo uporabnika, klienta pred telesnimi ali psihološkimi poškodbami, ki bi nastale v procesu svetovanja, terapije. Svetovalec, terapevt uporabnika, klienta naslavlja spoštljivo in o njem ne daje pripomb zaradi katerih bi bile njegove težave razumljene banalno.

ODGOVORNOST

  • Svetovalec, terapevt odgovorno vzpostavlja in predvideva posledice svojih dejanj tako zase, uporabnika, klienta da sklepa jasne dogovore med uporabnikom, klientom, ki so lahko ustni, pisni že pred vstopom v svetovalni, terapevtski proces.
  • Svetovalec, terapevt o poteku procesa svetovanja, terapije mora voditi stalen in urejen strokovni zapis, ki ga mora varno hraniti.
  • Da jasno opredeli vstopne / izstopne možnosti, trajanje, menjavo svetovalca, terapevta in način in višino plačila, odpoved dogovorjenih srečanj z ene ali druge strani, morebitne kasnejše spremembe dogovora.
  • Da svetovalec, terapevt predloži podatke o svoji usposobljenosti in izkušnjah.
  • Da ima uporabnik, klient vpogled v Kodeks etičnih načel in profesionalnega delovanja Društva Odstiranja ter možnostih urejanja morebitnih nesoglasij.
  • Da obvesti uporabnika, klienta ob  morebitnem prepoznanju konflikta interesov v uvodnem pogovoru ali kadarkoli v procesu svetovanja, terapije.
  • Da odgovorno postavlja in nadzoruje meje v / med profesionalnim, kolegialnim, prijateljskim odnosom in jih tudi vzpostavlja.
  • Da se v okvirih svoje profesionalne odgovornosti zanima, prizadeva in deluje v korist psihološkega in fizičnega zdravja svoje skupnosti in vključenosti uporabnikov, klientov.

STROKOVNOST

  • Svetovalec, terapevt je dolžan in zavezan da se stalno izpopolnjuje, vrednoti in izboljšuje strokovno znanje in tako vzdržuje svojo lastno učinkovitost in zmožnost izvajanja svetovalnega, terapevtskega dela.
  • Ima ustrezno svetovalno, intervizijsko in supervizijsko podporo, s pomočjo katere ohranja, izpopolnjuje etične in strokovne kompetence. Strokovno medsebojno povezovanje in sodelovanje je pomemben del osebnega razvoja, rasti.
  • Skrbi za svoje osebne potrebe in integriteto na način da nadaljuje svoj osebni in strokovni razvoj skozi nadaljnja usposabljanja, raziskovanja, redne intervizije, supervizije, osebno svetovanje, terapijo, objavljanje strokovnih prispevkov, izmenjuje svoje znanje z drugimi in prispeva k razvoju stroke, to je dolžan izvajati znotraj opredeljenih načel etičnega kodeksa in profesionalnega delovanja Društva Odstiranja.

ZAVEZA

Vsak član Društva Odstiranja je odgovoren za lastno profesionalno vedenje in delovanje,

ZAVEZUJEM se, da bom uporabljal kodeks etičnih načel in profesionalnega delovanja, kot referenčni okvir za svoje etično razmišljanje in refleksijo in kot vodilo pri svojem kliničnem delu, ter osnova za dobro prakso in ne kot spisek minimalnih zahtev. Da bom upošteval poklicne etične smernice glede na specifičnost svoje (moje) stroke. Člani Društva Odstiranja, ki izvajajo psihoterapijo se obvežejo da ob upoštevanju Kodeksa etičnih načel in profesionalnega delovanja Društva Odstiranja, upoštevajo tudi Etični kodeks EATE, Etični kodeks Društva Sloventa ter Etični kodeks Slovenske krovne zveze za psihoterapijo – SKZP. Zavedam se, da delovanje, ki je v nasprotju s tem kodeksom etičnih načel in profesionalnega delovanja, obravnava častno razsodišče Društva.

 

Kodeks v word obliki


Na podlagi 8. in 9. člena Zakona o društvih (Ur. list RS št. 64/11-uradno prečiščeno besedilo) je Ustanovni zbor Društva za izobraževanje in spremljanje za dosego avtonomije človeka Odstiranja, na svoji seji dne, 31.7.2015 sprejel naslednji

 

S T A T U T

Društva za izobraževanje in spremljanje za dosego avtonomije človeka Odstiranja

 

I. TEMELJNE DOLOČBE

1. člen
(področje delovanja društva)

Društvo za izobraževanje in spremljanje za dosego avtonomije človeka Odstiranja ( v nadaljevanju: društvo), je bilo ustanovljeno na ustanovnem zboru 31.7.2015. Za področje izobraževanja in spremljanja odraslih posameznikov, parov, družin, otrok in mladostnikov za dosego avtonomije z namenom širiti zavest in znanja o človeku, kompleksnosti njegovega delovanja, vključevanja v sodobno raznoliko družbo in kulturo, kot tudi preventivne dejavnosti na področju duševnega zdravja z nudenjem socialnega, izobraževalnega svetovanja, psihoterapevtskega dela s posamezniki, pari, družinami, otroki in mladostniki, skupinami, v povezovanju, sodelovanju različnih strokovnjakov, ki se želijo ukvarjati z dejavnostmi, ki so predmet društva ali so kakorkoli povezani s posameznimi področji dela in so pripravljeni sodelovati v društvu kot prostovoljci.

Je prostovoljno, samostojno, nevladno in neprofitno združenje posameznikov – strokovnjakov različnih smeri, ki delujejo na področju izobraževanja, svetovanja, spremljanja, razvoja in povezovanja odraslih posameznikov, parov, družin, otrok in mladostnikov, skupin za dosego avtonomije, duševnega zdravja.

Delovanje društva temelji na načelih enakopravnega in prostovoljnega združenja članov, enakih pogojih za včlanjevanje, enakopravnem odločanju oziroma soodločanju članov in na načelih javnosti dela.

V statutu uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, se uporabljajo kot nevtralni za moške in ženske.

 

2. člen
(ime, sedež in poslovni naslov društva)

 

Ime društva je: Društvo za izobraževanje in spremljanje za dosego avtonomije človeka Odstiranja

Skrajšano ime društva je:    Društvo Odstiranja

Sedež društva je:      Slovenj Gradec

 

3. člen
(žig društva)

Društvo v poslovanju uporablja svoj žig. Žig društva je pravokotne oblike, velikosti 40x40mm. Na njem je izpisano z malimi črkami polno ime Društvo za izobraževanje in spremljanje za dosego avtonomije človeka Odstiranja, v slovenskem jeziku in sedež društva.

 

II. NAMEN, CILJI IN DEJAVNOST DRUŠTVA

4. člen
(namen, cilji in dejavnost društva)

 

Namen društva je :

Izobraževanje in spremljanje odraslih posameznikov, parov, družin, otrok in mladostnikov za dosego avtonomije.

 

Cilji društva so:

  • Širiti zavest in znanja o človeku, kompleksnosti njegovega delovanja, vključevanja v sodobno raznoliko družbo in kulturo,

  • širiti zavest in znanja na področju duševnega zdravja z nudenjem socialnega, izobraževalnega svetovanja, psihoterapevtskega dela s posamezniki, pari, družinami, otroki in mladostniki, skupinami,

  • organizirati, izvajati, povezovati in sodelovati z/v različnih, strokovnih, volonterskih strokovnjaki ali/in tistimi ki se ukvarjajo z dejavnostmi, ki so predmet društva ali so kakorkoli povezani s posameznimi področji dela in so pripravljeni sodelovati za namene in cilje (naloge) društva.

 

Dejavnost oziroma naloge društva so:

Glavna nepridobitna dejavnost društva je izobraževanje, pomoč, podpora in spremljanje odraslih posameznikov, otrok in mladostnikov za ustvarjalno, nenasilno ter socialno in kulturno raznoliko in odgovorno življenje vključenosti v družbeno socialno sredino.

 

Ostale nepridobitne dejavnosti društva so:

  • izobraževanje in ozaveščanje ter razvijanje novih idej in izvajanje inovativnih dejavnosti v smeri samospoznavanja človeka in njegove umeščenosti v kompleksni in raznoliki družbi,

  • raziskovanje novih metod in oblik izobraževanja, poučevanja, spremljanja za dosego avtonomije posameznikov, skupin, svetovanja in psihoterapevtskega poglobljenega dela z odkrivanjem in analiziranjem spoznanj različnih družboslovnih disciplin (sociologija, filozofija, psihologija, antropologija, socialno delo, pedagogika..), kot različnih psihoterapevtskih modalitet (Transakcijska Analiza, Gestalt, Integrativna, Logoterapija, Trans personalna ipd.), za iskanje možnosti za tematsko povezovanje in uporabo teh spoznanj/znanj na področju odnosov med posamezniki, skupinami, kulturami…,

  • organiziranje, izvajanje strokovnih, vzgojno izobraževalnih, svetovalnih, psihoterapevtskih dejavnosti in storitev skozi različne oblike – svetovanje, mentorstvo, pogovori, predavanja, delavnice, seminarji, tabori, okrogle mize, strokovna srečanja, supervizije.., v skrbi za strokovni in osebnostni razvoj, kakovostno življenje, delo in avtonomijo posameznika v njegovi socialni sredini in širši družbi,

  • organiziranje in izvajanje dopolnitvenih dejavnosti že organiziranim javnim službam s področja socialnega varstva, šolstva, zdravstva, javne uprave v korist posameznikom, skupinam in v splošno javno korist,

  • strokovno načrtovanje aktivnosti in spremljanje rezultatov,

  • izvajanje fotografiranja in snemanja izobraževalnih dogodkov, ki jih organizira društvo in produkcijo promocijskih video in fotografskih materialov na področju dela društva,

  • podpora in vodenje posameznikov pri njihovi osebni rasti,

  • seznanjanje članov društva in javnosti o dejavnostih društva preko različnih medijev, z objavljanjem strokovnih člankov ter drugimi oblikami promocije in poročanja,

  • izdajanje knjig, brošur, prospektov tudi na zvočnih medijih, s tematiko vezano na glavno dejavnost društva,

  • izvajanje drugega založništva, izdajanje na internetu promocijskega materiala v povezavi z glavno dejavnostjo društva,

  • izvajanjem druge dejavnosti, skladne z namenom in cilji društva.

 

Člani društva pri svojih aktivnostih spoštujejo določila poklicnih etičnih kodeksov in določila kodeksov tistih organizacij, v katere se vključujejo pri izvajanju dejavnosti društva.

 

5. člen
(pogoji izvajanja pridobitne dejavnosti)

 

Društvo lahko opravlja tudi pridobitne dejavnosti, povezane z namenom in cilji društva, kot dopolnilne dejavnosti nepridobitni dejavnosti. Opravljajo se lahko le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev oziroma opravljanje nepridobitne dejavnosti društva. Pridobitne dejavnosti bo društvo opravljalo le v skladu s pogoji, ki jih za posamezno dejavnost določa zakon.:

P 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, od tega organiziranje izobraževalnih in izkustvenih delavnic, seminarjev, predavanj, usposabljanj in strokovnih predavanj, mentorstva, supervizije, vse v povezavi z osnovno nepridobitno dejavnostjo društva.

Q 86.909 Druge zdravstvene dejavnosti, od tega organiziranje psihoterapevtske obravnave in organiziranje svetovalnega dela s posamezniki, skupinami in družinami, v povezavi z osnovno dejavnostjo društva.

J 58.110 Izdajanje knjig, brošur, prospektov tudi na zvočnih medijih, od tega izdajateljske dejavnosti domače strokovne literature, prevodi tuje strokovne literature, v povezavi z osnovno dejavnostjo društva.

J 58.190 Drugo založništvo, od tega izdajanje, tudi na internetu, biltenov, člankov v revijah in časopisih, katalogov, fotografij, plakatov, reklamnega materiala in drugega tiskanega gradiva, v povezavi z osnovno dejavnostjo društva.

J 59.110 produkcija filmov, video filmov, televizijskih oddaj, vse v povezavi z osnovno dejavnostjo društva.

M 72.200 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistika, in sicer raziskovanje, odkrivanje in analiziranje različnih družboslovnih disciplin ter spoznanj, v povezavi z osnovno dejavnostjo društva.

M 74.200 fotografska dejavnost, od tega fotografiranje in snemanje izobraževalnih dogodkov v organizaciji društva v povezavi z osnovno dejavnostjo društva.

 

6. člen
(ciljno povezovanje)

 

Društvo se skladno z namenom in cilji svojega delovanja in zaradi lažjega doseganja svojih interesov lahko povezuje z drugimi društvi in zvezami v Sloveniji, Evropi ali po svetu.

Za doseganje namena in cilja društva lahko društvo ustanovi drugo pravno osebo.

7. člen
(javnost dela društva)

 

Delo društva in njegovih organov je javno. Obveščanje članov društva poteka preko sredstev javnega obveščanja, spletne strani in z vpogledom v zapisnike organov upravljanja društva.

Širšo javnost obvešča društvo o svojem delu tako, da organizira okrogle mize, tiskovne konference, na spletni strani, vabil zainteresiranih predstavnikov, ustanov, organizacij ter predstavnike sredstev javnega obveščanja.

Za zagotavljanje javnosti dela je pristojen in odgovoren predsednik društva.

 

III. ČLANSTVO

 

8. člen
(članstvo)

Člani društva so fizične osebe. Pravice člana po tem statutu temeljijo na plačani članarini tekočega leta ter poravnanih finančnih obveznostih do društva.

Društvo vodi zbirko osebnih podatkov članov za potrebe vodenje evidence članov in izvajanje dejavnosti društva, ki vsebuje ime in priimek člana društva in naslov njegovega bivališča ter kontaktne podatke, ki jih član sam navede (e-naslov, tel. št. ipd.). društvo lahko vodi evidenco tudi drugih osebnih podatkov v zvezi s profesionalno dejavnostjo oziroma zaposlitvijo in drugimi strokovnimi referencami člana, če član s tem soglaša.

Upravni odbor lahko odloči, da se članu, ki je nezaposlen, študent ali upokojenec, zniža ali oprosti plačilo letne članarine, pri čemer ohrani pravice iz prvega odstavka tega člena.

 

9. člen
(včlanitev)

Fizična oseba postane član društva, ko:

  • poda pristopno izjavo,

  • poda izjavo, da sprejema statut in etični kodeks društva,

  • plača letno članarino.

 

Po včlanitvi se člana vpiše v evidenco članov, obvešča o vseh društvenih dejavnostih ter omogoči uporabo članskega dela spletne strani društva.

 

10. člen
(pravice članov društva)

Pravice članov so naslednje:

  • da uživajo pravice in ugodnosti, ki jih društvo nudi svojim članom,

  • da sodelujejo pri dejavnostih društva,

  • da volijo in so voljeni v organe društva in zveze društev,

  • da so seznanjeni s programom in poslovanjem društva ter njegovim finančno materialnim poslovanjem,

  • da se lahko pritoži zoper odločitve organov društva.

 

11. člen
(dolžnosti članov društva)

Dolžnosti članov so naslednje:

  • da sodelujejo pri uresničevanju ciljev in nalog društva, skladno s svojimi željami in zmožnostmi,

  • da delujejo skladno s statutom in drugimi akti društva,

  • gospodarno in skrbno ravnajo z imetjem društva,

  • da plačajo članarino in ostale finančne obveznosti.

 

Pravice in dolžnosti članov društva so častne. Člani društva za svoje delo in aktivnosti praviloma ne prejemajo plačil. Upravni odbor društva lahko določi, da se posamezne naloge članov društva, ki so za društvo stalnega ali izjemnega pomena, honorirajo.

 

12. člen
(prenehanje članstva)

Status člana preneha v naslednjih primerih:

  • s prostovoljnim izstopom na podlagi pisne izjave člana društva in poravnavi svojih morebitnih obveznosti,

  • s črtanjem, ko član do konca koledarskega leta ne plača članarine za tekoče leto,

  • s smrtjo člana,

  • s prenehanjem delovanja društva.

 

IV. UPRAVLJANJE IN ZASTOPANJE DRUŠTVA

 

13.člen
(upravljanje z društvom)

 

Vsak član upravlja društvo neposredno na zboru članov ali kot član organa, posredno pa v sodelovanju z zastopnikom in izvoljenimi predstavniki v organih društva.

 

14. člen
(organi društva)

Kolektivni organi društva so:

Zbor članov, upravni odbor, nadzorni odbor in častno razsodišče.

Članstvo v upravnem in nadzornem odboru se izključuje.

Predsednika in člane organov izvolijo člani društva na zboru članov društva.

Mandat organov društva je štiri leta. Člani organov so lahko ponovno izvoljeni za naslednje mandatno obdobje.

Za izvajanje posameznih nalog društva zbor članov in upravni odbor ustanovita sekcije, komisije in skupine.

Če ima društvo manj kot petnajst članov, opravljajo vsi člani naloge kolektivnih organov društva.

Organi društva so za svoje delo odgovorni zboru članov.

 

Funkcionarji društva so:

Predsednik društva.

Sekretar društva.

Blagajnik društva.

15. člen
(pristojnosti zbora članov)

Zbor članov je najvišji organ društva, ki ga sestavljajo vsi člani društva. Vsak član ima en glas.

Zbor članov je lahko reden ali izreden.

Izreden zbor članov se skliče po potrebi. Skliče ga upravni odbor na svojo pobudo, na zahtevo nadzornega odbora, ali na zahtevo desetih članov društva.

 

Upravni odbor je dolžan sklicati izreden zbor članov najkasneje v roku enega meseca po tem, ko je prejel pisno zahtevo pooblaščenih predlagateljev. Če upravni odbor v navedenem roku ne skliče izredne seje, jo lahko skliče predlagatelj sam.

Izredna seja zbora članov sklepa samo o zadevi, za katero je bila sklicana. Sklicatelj mora predložiti dnevni red in delovno gradivo.

 

Reden ali izreden zbor članov lahko razreši katerikoli organ društva pred potekom mandata, če ta ne dela v skladu s Statutom in veljavnimi predpisi s področja delovanja društva. Sklicuje se najmanj 15 dni pred dnem, ki je določen za zbor članov s pisnim vabilom člana društva.

 

Zbor članov je sklepčen, če je prisotna vsaj polovica članov. Če zbor članov ni sklepčen, se zbor odloži za trideset (30)minut. Po preteku tega časa je zbor članov sklepčen, če se ugotovi, da so bili vabljeni vsi člani in je prisotna najmanj tretjina članov.

Zbor članov sprejema sklepe z večino glasov prisotnih članov. Kakšno bo glasovanje- tajno ali javno- odloči zbor članov z javnim glasovanjem.

 

Zbor članov odpre predsednik društva in jo vodi do izvolitve delovnega predsedstva. Zbor članov izvoli še zapisnikarja in dva overovitelja zapisnika, po potrebi tudi druge delovne organe. O poteku zbora članov se vodi zapisnik, ki ga piše zapisnikar, podpišejo pa ga delovni predsednik, zapisnikar in dva overovitelja zapisnika.

 

Reden zbor članov skliče upravni odbor najmanj enkrat letno.

 

Pristojnosti zbora članov društva so:

  • sprejema dnevni red zbora članov,

  • sprejema statut ter spremembe in dopolnitve statuta društva in etičnega kodeksa društva,

  • odloča o prenehanju in statusnih spremembah društva,

  • odločanje o spremembah višine letne članarine,

  • voli in razrešuje organe društva: predsednik, upravni in nadzorni odbor, častno razsodišče,

  • sprejema letno poročilo o delu, ki vsebuje poročilo o vsebinski in finančni realizaciji programa dela,

  • sprejema letni program dela društva, v katerem se opredeli program aktivnosti in finančni načrt za izvedbo,

  • sprejema odločitve o nakupu in prodaji nepremičnin,

  • odloča o pritožbah članov društva proti sklepom predsednika, upravnega in nadzornega odbora, častnega razsodišča, odloča o sedežu društva,

  • odloča o drugih za društvo pomembnih zadevah v skladu z nameni in cilji.

 

16. člen
(upravni odbor)

 

Upravni odbor društva je izvršilni organ društva, ki opravlja organizacijska, strokovno tehnična in administrativna dela v skladu z veljavno zakonodajo, akti društva, programom dela društva ter sprejetimi sklepi društva.

 

Upravni odbor šteje pet članov.

Upravni odbor je sklepčen, ko je na seji prisotnih večina članov. Sprejeti so tisti sklepi, za katere je glasovala večina prisotnih članov upravnega odbora.

 

Upravni odbor:

  • skrbi za uresničevanje programa dela društva,

  • pripravlja predloge aktov, dokumentov in predloge sklepov za sprejemanje na zboru članov društva,

  • koordinira delo organov društva,

  • upravlja finančno-materialno poslovanje in premoženje društva,

  • odloča o poslovnem naslovu društva,

  • določa računovodjo,

  • odloča o celostni grafični podobi društva,

  • odloča o pogodbah o zaposlitvi in zaključnem računu društva,

  • imenuje in razrešuje sekretarja, ki vodi operativno delo organov društva ter upravlja s člansko evidenco,

  • imenuje in razrešuje komisije ali delovne skupine upravnega odbora,

  • opravlja druge naloge, določene s tem statutom in akti ter poslovnimi dokumenti društva,

  • odloča o nakupu in prodaji premičnin,

  • sklepa o podelitvi nagrad in priznanj društva.

 

Upravni odbor odloča na sejah, ki jih skliče in vodi predsednik društva najmanj enkrat letno. Seje so lahko sedeče ali dopisne. Upravni odbor lahko s svojim poslovnikom uredi način dela. Na sejah upravnega odbora so lahko prisotni tudi drugi člani drugih organov društva oziroma člani društva, ne morejo pa na teh sejah odločati. O društvenih dejavnostih, upravni odbor sproti obvešča člane društva po elektronski poti oziroma preko spletne strani društva, dostopne članom.

 

Če predsednik meni, da je posamezni sklep upravnega odbora v nasprotju z namenom, cilji ali interesi društva, lahko zadrži izvršitev takega sklepa. O takšni zadevi se mora nadzorni odbor odločiti v roku 30 dni. V kolikor se nadzorni odbor odloči, da je izvršitev sklepa upravičena, lahko odredi izvršitev sklepa, predsednik pa je v takšnem primeru razrešen odgovornosti za to dejanje.

 

17. člen
(nadzorni odbor )

 

Nadzorni odbor je sestavljen iz predsednika in dveh članov. Člani nadzornega odbora imajo pravico sodelovati pri delu vseh organov društva. Nadzorni odbor je odgovoren zboru članov. Nadzorni odbor ima predsednika in dva člana, ki jih izvoli zbor članov za mandatno obdobje štirih let. Predsednik sklicuje in vodi seje ter predlaga dnevni red. Sklepi nadzornega odbora so veljavni, če zanj glasujeta dva člana.

Nadzorni odbor je sklepčen če so na seji prisotni vsi trije člani.

Nadzorni odbor spremlja izvajanje sklepov zbora članov in organov društva, nadzira upravljanje finančnih in materialnih sredstev društva ter o delu sproti seznanja upravni odbor in poroča na letnem zboru članov društva.

Nadzorni odbor sprejema pritožbe članov in odloči o načinu obravnave in razreševanja pritožb.

 

18. člen
(častno razsodišče)

 

Častno razsodišče je sestavljeno iz treh rednih in dveh nadomestnih članov, ki jih izvoli zbor članov za dobo štirih let. Predsednika izvolijo člani častnega razsodišča izmed sebe. Veljavno sklepa v senatu treh članov. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina članov.

Član častnega razsodišča lahko opravlja funkcijo največ dva mandata zapored.

 

Častno razsodišče odloča o sporih med člani na zahtevo prizadetih ali na zahtevo upravnega odbora. Glasovanje je tajno. Razsodišče mora svoje odločitve o prevzemu obravnavane pritožbe v obravnavo, sporočiti pisno v 15-ih dneh vlagatelju zahteve.

 

Pritožba na odločitev častnega razsodišča mora biti podana v roku 15 dni od prejema sklepa.

Zbor članov mora o pritožbi odločiti v roku treh mesecev od prejema pritožbe, sicer se šteje, da je pritožba zavrnjena.

 

19. člen
(predsednik društva)

 

Predsednik društva samostojno zastopa, vodi in predstavlja društvo doma in v tujini z vsemi, neomejenimi pooblastili v društvenih, poslovnih in pravnih dejavnostih.

Predsednik usklajuje priprave gradiv, sklicuje seje zbora članov in upravnega odbora, odreja izvajanje finančnega načrta ter je odgovoren za zakonitost sprejetih aktov in delovanje društva.

Predsednika neposredno voli in izvoli zbor članov, z večino vseh oddanih glasov, za mandatno obdobje štirih let. Predsednik je za svoje delo odgovoren zboru članov in upravnemu odboru.

Predsednik društva je hkrati predsednik upravnega odbora društva.

V času upravičene odsotnosti predsednika društva, lahko pooblasti enega izmed članov upravnega odbora, da namesto njega opravlja predsedniške naloge, in sicer z istimi pooblastili in odgovornostjo kot predsednik društva.

 

20. člen
(sekretar društva)

 

Vodi administrativno poslovanje,

Vodi knjigo članstva in hrani akte društva,

Za svoje delo odgovarja zboru članov,

Sekretar društva je izvoljen za mandat štirih let,

Opravlja druge naloge po odredbi predsednika društva.

 

21. člen
(blagajnik društva)

Vodi blagajno društva,

Izvršuje gotovinska izplačila,

Poravnava finančne obveznosti društva,

Za svoje delo odgovarja zboru članov,

Blagajnik društva je izvoljen za mandat štirih let,

Opravlja druge naloge po odredbi predsednika društva.

 

22. člen
(volitve članov organov društva)

 

Člane organov društva se voli na zboru članov društva za mandatno obdobje štirih let. Za posamezno funkcijo oziroma člana organa je izvoljen tisti kandidat, ki dobi večino glasov na volitvah zbora članov društva.

Mandat organov novega sklica se prične, ko preneha tekoči mandat organom oziroma članov organa tekočega sklica.

 

23. člen
(predčasno prenehanje mandata članom organom društva)

 

Predsedniku, članom upravnega in nadzornega odbora lahko predčasno preneha mandat:

  • če sam odstopi iz organa oziroma iz članstva društva z datumom podane pisne odstopne izjave,

  • z razrešitvijo z dnem, ko sklep o razrešitvi člana postane dokončen,

  • zaradi smrti z dnem, ko je oseba dejansko preminila,

  • s prenehanjem delovanja društva z dnem, ko odločba o prenehanju društva postane dokončna.

 

Člana organa lahko zbor članov društva razreši pred iztekom mandata, če ta s svojo nedejavnostjo, nezmožnostjo, nezakonitim ali neodgovornim ravnanjem bistveno ovira delo organa društva.

 

V. MATERIALNO FINANČNO POSLOVANJE

 

24. člen
(nadomestilo za opravljeno delo člana)

 

Pravice in dolžnosti članov društva so častne. Le za izjemne zasluge, dosežke in požrtvovalnost, ki jih član društva pokaže pri svojem delu, lahko upravni odbor društva takemu članu s sklepom prizna ustrezno nadomestilo.

 

25. člen
(zagotavljanje delovanja društva)

 

Društvo lahko za opravljanje administrativnih, finančnih, strokovnih in drugih opravil, ki so za delovanje društva nujno potrebne, zaposli delavca v skladu s predpisi ali naroči storitev na prostem trgu pri najustreznejšem ponudniku.

Upravni odbor društva odloči o potrebni obliki in trajanju delovnega razmerja, delovni nalogi, odgovornosti in nagrajevanju na predlog predsednika društva. Pogodbo o zaposlitvi se lahko sklene le s članom društva.

 

26. člen
(finančno materialno poslovanje)


Materialno in finančno poslovanje se vodi v skladu s predpisi, računovodskimi standardi za društva in sklepi organov društva.

Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno. Vsaka delitev premoženja društva med člane je nična.

S premoženjem društva upravlja upravni odbor. Nepremičnine se lahko kupijo ali odtujijo le na podlagi sklepa zbora članov društva.

 

Društvo lahko pridobiva sredstva za svojo dejavnost:

  • s članarino,

  • sredstva, pridobljena preko javnih razpisov za izvajanje programov in projektov, financiranih iz proračunskih in drugih javnih virov,

  • dotacije in donacije,

  • prostovoljni prispevki, darila in volila,

  • sponzorska sredstva,

  • dohodki iz lastnih dejavnosti za namene društva (npr. izobraževanja, usposabljanja),

  • dohodki iz prodaje strokovne literature,

  • drugi dohodki iz dejavnosti, ki so skladne z nameni društva.

 

Odhodki društva so plačila materialnih stroškov in stroškov dela iz naslova opravljenih storitev v zvezi z poslovnimi, finančnimi, računovodskimi in pravnimi obveznostmi in dejavnostmi, s katerimi društvo uresničuje svoj namen.

 

VI. NAČIN SPREJEMANJA SPREMEMB IN DOPOLNITEV TEMELJNEGA AKTA

 

27. člen
(spremembe in dopolnitve temeljnega akta)

 

Spremembe in dopolnitve temeljnega akta ter določitev o prenehanju društva se sklepajo ob prisotnosti minimalno 2/3 članov. Sklepi so veljavno sprejeti, če je zanje glasovala večina prisotnih članov.

 

Predsednik je dolžan o spremembah statuta v 30 dneh obvestiti pristojni organ.

V primeru, da so člani le trije, morajo biti veljavni sklepi soglasno sprejeti.

 

VII. NAČIN PRENEHANJA DRUŠTVA

28. člen
(prenehanje društva)

 

Društvo lahko preneha po volji članov ali po samem zakonu. Sklep je veljaven, če zanj glasuje več kot polovica vseh članov.

Če društvo preneha po volji članov na osnovi veljavno sprejetega sklepa na zboru članov , mora predsednik društva najkasneje v roku 30 dni o tem obvestiti pristojni organ in zahtevati izbris društva iz registra društev.

V primeru, da zbor članov društva ni sprejel drugačnega sklepa ob prenehanju društva, se po poravnavi vseh obveznosti, prenese premoženje bližnjemu društvu, ki se ukvarja z enako ali podobno aktivnostjo. Proračunska sredstva se vrnejo proračunu.

 

VIII. PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

29. člen
(akti društva)

 

Društvo ima naslednje akte:

  • ustanovni akt,

  • statut društva,

  • druge akte.

30. člen

 

O zadevah, ki niso urejene s tem statutom, se uporabljajo neposredno določila zakona o društvih in ostali predpisi, ki urejajo delo društev, ali se nanašajo na delo društev.

Statut Društva za izobraževanje in spremljanje za dosego avtonomije človeka Odstiranja,

je sprejel zbor članov tega društva na ustanovnem zboru dne, 31.7. 2015 in prične veljati z dnem njegovega vpisa v register društev pri pristojnem upravnem organu.

 

 

Predsednik društva

Irena Fras

Slovenj Gradec, 31.7.2015

Povezava do statuta v PDF obliki lahko najdete tukaj

Odstiranje.si uporablja piškotke, s katerimi omogočamo kvalitetno uporabniško izkušnjo in pravilno delovanje vseh funkcij spletne strani. Za nadaljevanje uporabe naše strani se morate strinjati s piškotki.Če bi radi izvedeli več o piškotkih, si preberite tekst tukaj!.

Sprejemem piškotke te spletne strani!

EU Cookie Directive Module Information